Nov 24, 2022 | Učenci beležijo
V ponedeljek, 14. 11., smo se učenci 7., 8. in 9. razreda odpravili v Šentjur. Najprej smo si ogledali gledališko igro Reformatorji na odru, v kateri sta nastopila Nik Škrlec in Boštjan Gorenc – Pižama. Bila sta v vlogah Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča. Večji del predstave sta nastopala, bili so pa tudi video vložki. Na zabaven način sta predstavila začetke slovenske književnosti: prvo slovensko slovnico, kako smo prišli do prevoda Biblije in do prvih knjig Katekizma in Abecednika.
Predstavo sta zelo privlačno in zanimivo izvedla, saj sta vključevala tudi publiko. Spraševala sta nas po pomenu zelo starih besed iz 16. stoletja, pri čemer smo se res nasmejali. Skozi njuno igro smo spoznali kruta in stroga šolska pravila iz 16. stoletja, ki jih je spisal Primož Trubar. Med predstavo sta odigrala prizor, v katerem sta se glasno in vneto skregala. Bila sta tako prepričljiva, da smo skoraj verjeli, da bo Nik odkorakal iz dvorane. Med predstavo smo se pošteno nasmejali, saj so bili prizori nam mladim blizu. Ipavčev kulturni center smo zapustili dobre volje.
Nato smo se 8. in 9. razred odpravili v zgornji trg Šentjurja, sedmošolci pa v Splošno knjižnico Šentjur.
V zgornjem trgu smo si ogledali rojstno hišo najbolj znanih šentjurskih skladateljev – Ipavcev. Najprej V preddverju hiše smo imeli krajšo predstavitev, nato pa voden ogled ostalih prostorov. Žal zaradi izpada elektrike nismo mogli uporabljati multimedijskih vsebin.
Sedmošolci smo odšli v knjižnico Šentjur, kjer smo v okviru projekta Rastem s knjigo prejeli knjigo Reformatorji v stripu. Gospa knjižničarka je razkazala knjižnico, nato pa pokazala še najstarejšo knjigo, ki jo imajo v šentjurski knjižnici. S to knjigo rokujejo v rokavicah.
Dan je bil odličen in domov smo odšli z dobrimi vtisi.
Anja Gračner in Julija Krajnc Gračner, 8.r.
Foto: Darja Štravs Tisu
Nov 22, 2022 | Aktualno
[vc_row][vc_column][vc_column_text]Spoštovani starši!
V šoli so se pojavile uši. Ker imate pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti ključno vlogo starši,
vas prosimo, da otrokom redno pregledujete lasišče in ob pojavu uši ustrezno ukrepate.
Zloženka UŠI
Navodila za ravnanje ob pojavu naglavnih uši
Več o naglavnih ušeh ter o ravnanju ob pojavu le-teh si preberite na tej povezavi.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
Nov 20, 2022 | Aktualno
Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru, letos smo ga obeležili v petek, 18. novembra. V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.
Namen ukrepa je da otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Želimo poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka se glasi: »Zajtrk z mlekom – super dan!«.
Potem ko smo pojedli kruh z maslom in medom, popili mleko in se posladkali z jabolki, nas je v telovadnici pričakala Gospodična Medična s svojimi pomočnicami. Poučila nas je kako imeti rad čebele, naravo in drug drugega. Naši čebelarji, ki so se nam pridružili, pa so nam ob tej priložnosti podarili med in knjigo, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Prireditev pa smo zaključili s prepevanjem Čebelarja.
Nov 8, 2022 | Učenci beležijo
V sredo, 19. oktobra, smo se odpravili v Velenje. Po enoinpolurni vožnji smo najprej zagledali velike dimnike. Iz njih se je kadil bel dim. To je bila Termoelektrarna Šoštanj. Tam smo imeli predavanje o zgodovini, delovanju in onesnaževanju elektrarne. Izvedeli smo, da s hladilnimi dimniki preprečijo izpust do 99 % škodljivih snovi v zrak. Po predavanju smo si pogledali blok 6. To je najnovejši dimnik v elektrarni. Kot zanimivost so nam povedali, da bi, če bi razvili cevi, ki so v dimniku, prišli do Barcelone.
Po ogledu elektrarne smo se odpravili v Muzej premogovništva Slovenije v Velenju. Ta muzej ni kar nek dolgočasen in običajen muzej. V tem muzeju se z dvigalom, ki obratuje že od leta 1880, odpelješ več kot 155 metrov pod zemljo. Pred vstopom v muzej smo se opremili z rudarsko čelado in haljo. Pred vstopom v rudnik so nam povedali, da so obleke označene s čipi, da lahko vedo, koliko rudarjev je vstopilo v rudnik. V dvigalu je bilo malo strašno, saj je bilo zelo temno in ni bil kot zdajšnja moderna dvigala. Ampak so nam zagotovili, da je zelo varno. Ko smo prišli v rudnik, smo si najprej ogledali posnetek, ob katerem je pripovedoval slovenski pesnik Anton Aškrec. Pripovedoval je tudi o celotni poti po rudniku: kako je on preživljal delo v rudniku. Po končanem ogledu smo se odpravili na pot po rudniku. Na začetku nam je vodič povedal zgodbo o Sv. Barbari, ki je zavetnica rudarjev. Ogledali smo si več postaj, pri katerih je bilo na zanimiv in realističen način prikazano rudarstvo nekoč. Razložili so nam tudi, kako so nekoč reševali v primeru nesreče. Najbolj zanimiva postaja se mi je zdela tista, pri kateri so demonstrirali nesrečo. Na tej postaji so se tla začela tresti in občutek je bil res realističen. Povedali so tudi, koliko ponesrečencev je umrlo v enem letu v dveh nesrečah (31). Predstavili so nam več poklicev v rudniku in povedali, da so celo otroci delali tam. Sicer delo ni bilo tako težko, saj so morali gnati konje. Ja, tudi rudarske konje so imeli, ampak ti konji nikoli več niso videli dnevne svetlobe. Ves čas so le vlekli tovor. Na polovici ogleda smo imeli malico, kranjsko klobaso in žemljico, nato smo se odpravili v novejši del rudnika. Tam so nam predstavili prve stroje, ki so jih uporabljali, pa tudi kako drugačen je bil sistem podpiranja sten. Opazili smo lahko, kako je rudarstvo napredovalo skozi leta in kako je sedaj veliko bolj varno kot je bilo nekoč. Na koncu ogleda smo se peljali z vlakom. Po vožnji smo si ogledali najnovejši del rudnika, v katerem delajo sedaj. Po končanem ogledu smo z dvigalom odšli nazaj na površje. Tam smo se poslovili in odšli domov.
Ana Rajh in Zala Selič, 7. razred
Nov 7, 2022 | Aktualno, Dosežki
Ste vedeli, da se ličinka mehkužcev imenuje veliger ali jadronosec? Da so hitoni mehkužci, ki zaznavajo svetlobo s pomočjo organov, ki jih imenujemo esteti? Da so unionidi skupina školjk, ki jih lahko opazujemo v rekah in jezerih?
Naših sedem osmošolcev in devetošolcev, ki so se 19. oktobra udeležili šolskega tekmovanja iz znanja biologije, je odgovarjalo na 40 podobnih vprašanj o mehkužcih. Na ta dan je tekmovalo 4074 učencev iz 382 šolah po Sloveniji. Na državno tekmovanje, ki bo 2. decembra, pa se jih je uvrstilo le 500, ki so dosegli vsaj 34 točk. Med njimi je tudi naš devetošolec Lenart Škoberne, ki je osvojil bronasto priznanje.
Čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem.
