03 747 19 80 info@os-planina.si

»Še enkrat bi bil električar in hišnik«

Če na šoli ne bi imeli hišnika, bi velikokrat opazili, če ne bi bilo zakurjeno, trava ne bi bila pokošena, sneg ne bi bil očiščen … Kakšen je njegov delovni dan in še veliko drugega lahko preberete v tem intervjuju. 

Koliko let že delate v tej ustanovi?  

V šoli delam že 23 let.

Ali ste delali kje drugje, preden ste prišli v to ustanovo?  

Delal sem pri Elektro Celje, Tajfunu, Elektro signal in v Štorah.

Za kateri poklic ste se izobrazili?  

Najprej sem se izobrazil za električarja (poklicna šola), potem pa sem šel še na tehniško električarsko šolo.

Kaj bi bili po poklicu, če bi lahko izbirali še enkrat? Ali bi sploh izbrali kaj drugega?  

Še enkrat bi bil električar in hišnik.

Kako bi opisali svojdelovni dan?  

Zjutraj pridem v šolo, pogledam okolico šole, grem v kurilnico, v telovadnico in potem grem k ravnateljici, če ima še kakšno posebno delo zame, poleti pa tudi kosim okoli šole.

Ali vas ta služba veseli?  

Ja. Ta služba me zelo veseli predvsem zaradi tega, ker rad delam z ljudmi, in na naši šoli je tudi zelo dobro vzdušje.

Ali ste zadovoljni s tem, da vam učenci pomagajo?  

S tem sem zelo zadovoljen, saj če je kdaj sila, lahko nekomu rečem za pomoč.

Katero je bilo vaše najtežje delo, ki ste ga morali opraviti?  

Sodelovanje oz. kordinacija pri prenovitvi šole v letih 2011–2012.

Kako se počutite v pretežno ženskem kolektivu?  

Počutim se zelo dobro.

Ker vemo, da imate še nekaj mesecev do upokojitve, nam zaupajte. ali jo komaj čakate. 

Ja, prej pred enim letom še nisem razmišljal o tem, a zdaj že komaj čakam penzijo, da se posvetim še drugim stvarem v življenju.

Gospod Toni, želim vam, da bi še zadovoljni dočakali dni do pokoja in da bi v pokoju zelo uživali. 

Rok Kaisersberger, 8. r. 

Pozdravljene, najdaljše počitnice!

V šolski telovadnici smo se, razdeljeni na otočke, poslovili od šolskega leta in se poklonoli državnemu prazniku – dnevu državnosti. Vsi skupaj smo zapeli himno in se  ob državnih simbolih, fotografijah slovenskih biserov in pomembnih mejnikih slovenske zgodovine sprehodili po naši domovini Sloveniji. Učitelj športa Matej Berk  je pripravil tudi filmčke korona športnih utrinkov ter tudi razglasil tri naj športnike korona časa – to so Gaja Gračnar, Domen Mirko Kovač in Rok Kaisersberger. Zdaj pa – najdaljše počitnice, pozdravljene!

Še nekaj utrinkov pa najdete tudi v naši fotogaleriji

“Moja strast je jadralno padalstvo”

Na naši šoli to šolsko leto uči nov učitelj športa Rok Lorger. Z njim sem se pogovarjal o delu na šoli, pa tudi o njegovih hobijih.

Vsi vemo, da ste nov učitelj na šoli. Kako se počutite na naši šoli, vas mogoče kaj moti?
Na šoli se zelo dobro počutim, všeč mi je kolektiv šole, pogoji za delo so super, malo je odmaknjena šola, ni megle, pa otroci ste večinoma tudi zelo v redu.

Ali učite še na kateri drugi šoli?
Ja, učim še na osnovni šoli Dobje.

Na naši šoli ste pomožni učitelj športa, a ne?
Mogoče lahko rečemo tudi pomožni, drugače pa sem tudi samostojni učitelj športa.

Koga in kaj vse poučujete na naši šoli?
Učim deveti razred dekleta, in sicer redno športno vzgojo, potem pa imam razširjen program, učim otroke od najmanjših pa nekje do petega, šestega razreda.

Zakaj pa ste se odločili za ta poklic in kako dolgo ga že opravljate?
Za ta poklic sem se odločil zato, ker sem vedno rad imel šport, se rad ukvarjal s športom in to. Opravljam pa ga zdaj že tretje leto.

Vam je ta poklic všeč in ali ste se prav odločili, ko ste izbirali med poklici?
Ja, mi je zelo všeč. Mogoče me moti to, da ko si predstavljaš, kako boš učil, si predstavljaš bolj šport, na šoli pa imaš potem tudi veliko opravka z vzgojnimi problemi, ta del mi ni tako všeč, ampak vseeno.

Vemo, da niste čisto vsak dan na naši šoli. Koliko ur na teden preživite tukaj?
Na teden sem približno dvanajst ur tukaj, dvanajst ur pa na drugi šoli.

Kateri šport mislite, da imajo otroci najraje?
Odvisno od starosti otrok, zdaj pri puncah deveti razred, ki jih učim, mislim, da je to odbojka, pri mlajših fantih pa verjetno nogomet, dekleta pa imajo rada tudi med dvema ognjema.

Kateri šport pa imate vi najraje?
Jaz najraje igram odbojko.

Pri katerem športu mislite, da imamo otroci največ težav?
Ja, odbojka je zelo tak šport, ki se ga je treba res dobro naučiti, osvojiti tehnične prvine, odboje in to, da lahko igra sploh steče. S tem imate največ težav.

In kaj najraje počnete v svojem prostem času po službi?
V svojem prostem času se najraje ukvarjam s športom, s kolesarstvom in letenjem z jadralnimi padali.

 

Učitelj Rok, zahvaljujem sem vam za pogovor in vam želim, da uživate v svojem delu še naprej.

Jan Selič, 8. r.

Tajnica, ki je po duši gozdarka

Naša zanimiva, simpatična in prijazna tajnica mi je odgovorila na nekaj vprašanj.

Kako dolgo že delate na naši šoli?
4 leta.
Kako se počutite v tej službi?
Super, krasno, res.
Zakaj ste se odločili za to delovno mesto?
Zaradi okoliščin, bila sem brez službe, po porodniškem dopustu sem iskala službo in je naneslo na ta razpis. Všeč mi je bilo tudi, ker je blizu mojega kraja, da imaš potem še dovolj časa za družino. In hvala bogu sem bila sprejeta.
Ste že imeli kaj izkušenj pred tem?
Ja, sem.
Ali je delo, ki ga opravljate, težko?
V bistvu moraš imeti določeno šolo, da lahko to opravljaš, odvisno pa je tudi od človeka. In so tudi specifike, ki se jih naučiš s prakso.
Vemo, da počnete veliko stvari na računalniku. Bi lahko mogoče izvedeli, kaj točno delate?
Vse, kar se dela, se dela na računalniku, tako da če ni elektrike, lahko grem kar domov (smeh). Drugače se pa tako ali tako piše vse na računalnik.
Kako poteka vaš delovni dan?
Začnemo ob pol sedmih, nikoli ni isto, razen delanja položnic, to je delo, ki je vedno enako, ampak to ni samo računovodsko delo, je tudi tajniško delo, pomoč v kuhinji ali pri ravnateljici ali učiteljem.
Kako vpliva vaša služba na vašo osebno življenje?
Recimo najbolj naporno je, ko se končuje koledarsko leto, takrat je tudi doma malo bolj pestro.
Kako se počutite v družbi vaših sodelavcev?
Zelo v redu, zelo super kolektiv je, super se razumemo.
Kako vpliva ta poklic na vaše počutje?
Zelo pozitivno. Pred to službo sem sedem let delala v gradbenem podjetju v Celju v računovodstvu, kar je bilo zelo stresno.
Kako poskrbite za nove moči za delo v službi?
Baterije polnim doma z mojima dvema fantoma (smeh). Z delom na kmetiji, z jogo in meditacijo.
Če bi morali se odločiti še za eno službo, katera bi to bila?
Odločila bi se za gozdarstvo. Ugotavljam, da če bi šla še enkrat študirat, bi šla v tej smeri ali pa mogoče v smeri slovenščine.
Kaj vas poleg vašega poklica še zanima v življenju?
Predvsem zdrav način življenja, gibanje, zdrava prehrana.
Zahvaljujem se vam za vaš čas in zanimiv pogovor in vam želim, da se še naprej dobro počutite na naši šoli.

Neža Vrečko, 8. r. 

Kuhanje in lov – dve veliki strasti naše kuharice

Samo predstavljate si, da je ne bi imeli. Naše kuharice Mateje. No, a v svojem življenju ne samo kuha … Kaj še počne poleg tega? Imamo učenci ustrezen odnos do hrane? Vse to in še več boste izvedeli v tem intervjuju.

Kako to, da ste se odločili postati kuharica?
Vedno sem imela željo po kuhanju. Sicer je bil moj prvoten poklic slaščičarka, ampak sem se po desetih letih dela preusmerila za kuharico.
Kakšna se vam zdi služba?
Sem zelo zadovoljna.
Vas moti, da ste na šoli manj opazni?
Niti ne toliko, saj imam dovolj dela v kuhinji.
Ste po zaključenem dnevu zelo utrujeni?
Zaenkrat še ne.
Kako poklic vpliva na vaše osebno življenje?
Poklic ne vpliva na moje osebno življenje, saj grem po osmih urah dela domov.
Katero jed najraje kuhate?
Najraje kuham enolončnico ali golaž, saj zato potrebuješ nekaj znanja, ki ga za zrezke ne rabiš.

Kaj vas poleg kuhanja še veseli?
Poleg kuhanja imam hobi, ki me zelo veseli, in to je lovstvo, saj obožujem naravo in gozd. Ko pa ne lovim, se ukvarjam še s kmetijstvom.
Kako se počutite v družbi otrok?
V družbi otrok mi je prijetno in se počutim zelo dobro.
Se vam zdi, da imamo učenci ustrezen odnos do hrane?
Ne, zagotovo ne, saj se preveč hrane zavrže.
Kaj najbolj gre, kar skuhate?
Definitivno dunajski zrezki in vse ocvrte stvari. Najmanj pa juhe.
Kaj vas pri učencih najbolj moti?
Velika strata s hrano.
Kaj pa vam je pri učencih najbolj všeč?
To, da lepo pozdravljajo, ko pridejo na kosilo ali malico.
Rekli ste, da ste lovka. Kaj je vaš največji uspeh na tem področju?
Lovci lovimo srnjake za trofeje in to je bil tudi moj največji uspeh – srnjak s trofejo.

Gospa kuharica, želim vam še veliko zadovoljstva tako v kuhinji kot pri lovu in se vam zahvaljujem za vas čas.

Leila Vouk, 8. r.

“Najbolj me razjezi polulano stranišče”

Na naši šoli imamo tudi nekaj delavcev, ki ne poučujejo predmete, ampak se ukvarjajo z drugimi prav tako pomembnimi rečmi, kot je na primer s čiščenjem prostorov. Čistilka Jožica Gračner na naši šoli čisti že 11 let.

Kaj ste po izobrazbi, ker vemo, da se za čistilko uradno ne da izobraziti?
Po izobrazbi sem ekonomski tehnik.
Katero službo ste opravljali pred to zaposlitvijo?
Prej sem delala v eni trgovini in pa v proizvodnji nekaj časa, drugače sem pa bila doma.
Kaj bi spremenili v zvezi z vašim delom na šoli?
Huh, veliko se ne da spremeniti (smeh) kot to, da delaš, in to je to.
Kaj vas najbolj razjezi med samim čiščenjem prostorov?
Najbolj me razjezi POLULANO stranišče, ker fantki lulajo mimo stranišča.

Kakšna bi bila vaša ocena o tem, kako je čisto po celem dnevu? In ali ste nad tem presenečeni?
Čisto odvisno od tega, če je likovni pouk ali pa naravoslovni dan, takrat je malo več. Drugače pa od 1 do 5 dam 3.
Imate kakšno delo, ki ga opravljate, ko otrok ni na šoli? Torej ko so počitnice.
Med počitnicami je predvsem generalno čiščenje in rože posadimo.
Imate kakšen poseben način, kje začnete in kje končate?
Ja. Začnemo spodaj v predmetnih učilnicah, potem gremo v jedilnico, nato v garderobe. Sledijo računalniška učilnica, knjižnica, 1., 2. in 3. razred in nato srednje nadstropje, torej hodnik, garderobe, stranišča in pisarne.
Kaj počnete v prostem času?
Oh … Prosti čas, kaj je to? (smeh, dodam, da je prosti čas takrat, ko ni v službi, torej doma) Aha, skoraj ga nimam. Najraje grem na kakšen sprehod, drugače se pa igram s svojim vnučkom.
Zahvaljujem se vam za vaš čas in vam želim, da svoje delo dobro opravljate še naprej.

Ema Jesenko, 8. r.

Dostopnost za prilagoditve