03 747 19 80 info@os-planina.si

POHOD NA BOHOR

Preden nas je korona za dober teden spet spravila na daljavo, so se učenci 2. in 3. triade z učitelji odpravili na bližnji Bohor. No, Bohor je sicer res blizu, a vsak je njegovo bližino doživljal po svoje. Pač glede na kondicijske sposobnosti. A vsi so nekaj dosegli in to najbolj šteje. Devetošolci pa so svojo pohodniško izkušnjo lahko ubesedili že naslednji dan – v zadnji nalogi testa za slovenščino. Med drugim so napisali naslednje:

Mateja: Pohod smo začeli ob 8. uri, ko smo se po razredih v koloni napotili proti Bohorju. Naša prva večja postojanka je bila pri lovski preži, kjer smo že lahko nekaj malega pojedli. Po 15-minutnem počitku pa smo pol ure hodili do lovske koče. Tam je sledila daljša pavza, a za učence 3. triade vseeno krajša kot za ostale, ker smo mi nadaljevali še na vrh.

Julija: Pohoda na Bohor sem nisem tako veselila, saj bi raje šla na Lisco. A sem bila vesela, da sem osvojila Veliki Javornik in da sem po štirih mesecih brez kondicije prišla na najvišjo točko občine. Vmes sem sicer skoraj omedlela, a sem zdržala do konca.

Jan: Pohod si bom zagotovo najbolj zapomnil po krvavih žuljih na nogi, ampak kljub temu je bilo super. Najbolj všeč mi je bilo na koči na Bohorju, saj smo lahko v miru jedli in pili. Med potjo smo srečali tudi druge pohodnike, česar na Bohorju res nisem pričakoval, saj je tako velik.

Milan: Dolgo časa nisem bil na tako dolgem pohodu, zato je bilo zelo naporno. Najtežje mi je bilo pri vzponu na vrh zaradi moje slabe kondicije. Ko sem prišel domov, sem bil utrujen in lačen, ampak nisem utegnil jesti, ker sem prej zaspal.

Timeja: Zanimivo mi je bilo, da smo se iz našega razreda pohoda udeležili vsi. Ker smo s sošolkami klepetale, je pot hitreje minila. Spomnim se, da je učitelj večkrat rekel: »Počakajmo, da pridejo vsi do sem.«

Leila: Ko smo hodili, ni bilo nobenega posebnega razgleda, zato pohod ni bil najbolj zanimiv. 3. triada se je povzpela na Veliki Javornik, na katerem je gozdna jasa.

Rok: Na vrhu smo imeli krajši postanek in proti koči na Bohorju smo morali pohiteti, saj nam je že zmanjkovalo časa. Pohod sem si najbolj zapomnil po tem, da smo šli čez most, ki sem ga s svojo družino popravil jaz.

Neža: Pohod mi je bil naporen, saj nisem mogla slediti hitremu tempu. a sem prispela do lovske koče, ki stoji na sedlu med Vrhom Možnice (926 m) in Malim Javornikom (989 m). Verjetno na bom šla nikoli več  na Bohor, saj je bilo naporno. A bila je dobra izkušnja in najbolj se spominjam, ko me je Ema gor vlekla s palico.

Ema: Pohod je trajala približno 4 ure, najbolj pa si ga bom zapomnila po tem, da sem morala tri punce vleči polovico poti do lovskega doma. Ker sva z Nežo brez kondicije, sva tudi midve ostali na lovski koči. In na koncu je Neža dejala: » Joj, končno, »fertik«, zdaj grem pa spat!«

 

ČEŠNJEV NARAVOSLOVNI DAN

Češnje smo risali, okušali v pecivu, o njih razmišljali po angleško in matematično, in seveda – NAJPOMEMBNEJE – sadili. Hvala KS! Spodaj pa si lahko preberete nekaj vtisov: 

Luka, 4. r.: Vsi smo delali. Jaz sem nosil češnjo. Punce so plesale.

Šestošolci:

Solej: Dogodek mi je bil všeč. Tudi pri nas doma smo posadili drevo. Ker drevesa podirajo in uničujejo, je prav, da pripomoremo k razširjanju gozdov in posadimo drevesa.

Sebastjan: Všeč mi je bilo, da smo določili češnjev cvet, zanimivo pa to, da češnjevo drevo na začetku nima vej.

Maks: Zanimivo mi je bilo, da je gospod odrezal vrh, da bo češnja nižja.

Vanesa: Všeč mi je bilo, ko smo ustvarjali, saj imamo to vsi radi.

Tia: Zapomnila pa sem si, da ima češnjev cvet pet venčnih listov.

Taja: Najbolj sem si zapomnila, da lahko ima češnjev cvet  več kot 30 prašnikov.

Mark: Izdelovali smo češnjev cvet iz papirja.

Sany: Zanimiv mi je bil postopek sajenja češenj. Bilo je novo zame.

Blaž: Meni je bilo najbolj všeč, ko je hišnik posadil češnjo in je nam ni bilo treba.

Julija: Zdi se mi lepo, da je KS podarila drevesa, saj bo to zelo lep spomin.

Anja: Svojim otrokom bomo lahko pripovedovali, katero drevo smo posadili.

Sedmošolci:

Anže: Narisal sem  risbico in jo pobarval s kredo. Všeč mi je bilo to, da nismo imeli slovenščine in angleščine.

Neja: Nekateri smo imeli angleško delavnico. Kako se sadi češnja, pa smo samo gledali. Tudi jaz bi rada sadila češnjo.

Lenart: Na angleški delavnici smo iskali angleške besede za dele drevesa, sadna drevesa in orodje za delo v sadovnjaku.

Anja: Bilo mi je všeč, da je vsak razred posadil svojo češnjo.

Osmošolci:

Zala: Naša skupina je pekle češnjeve mafine. Bilo je zabavno.

Karin: Jaz sem kar precej časa pomivala posodo.

Alex: Naravoslovni dan si bom zapomnil po tem, da sem jedel mafine.

Vid: Delali smo plakate o češnjah.

Izidor: Večinoma smo poslušali muziko in reševali matematične uganke, Lahko bi bilo še več dni, podobnih temu.

Žiga: Najboljši del pa je bilo kosilo, saj smo vsi dobili mafine, ki so jih spekli sošolci.

Devetošolci:

Jan: Mikroskopiranje – zanimivo, delali smo z veseljem; sajenje – lahko bi nam pustili, da bi izkopali luknjo (bilo bi zanimivo in zagotovo smešno). Lepo se mi zdi, da drevesa tudi sadimo in jih ne le podiramo.

Timeja: Ta dan mi je bil všeč, lahko pa bi češnje tudi sadili.

Neža, Rok, Julija; : Lahko bi nam pustili, da bi mi kopali luknjo.

Mateja: Hvala KS za češnjo.

Leila: Od KS se mi zdi zelo lepo za to idejo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KULTURNI DAN OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV

Zadnji septembrski dan smo imeli učenci 6.–9. razreda kulturni dan. Prvo uro in pol nam je o svojem srečevanju s tujimi jeziki predavala gospa Aleksandra Berton. Povedala nam je, da je pri svojih 23 letih odšla v svet. Delala je na ladji kot maserka osem let in potem tudi dve leti na jahti pri bogataših. Zna pet jezikov: slovensko, angleško, italijansko, srbo-hrvaško in nemško. Dogodilo se ji je tudi veliko zanimivih dogodivščin, ki nam jih je zaupala. Po predavanju pa sem nekatere učence povprašala, kaj so si zapomnili.

Mark, 6. razred: Zapomnil sem si, da govori več jezikov, da je francoščina zahteven jezik in da ko prideš do številke 69, moraš začeti seštevati in množiti številke skupaj.

Špela in Lenart, 7. razred: Zapomnila sva si dve francoski številki, da je pri 23 letih odšla v svet, da je bila v skoraj vseh državah, da je po svetu ogromno jezikov, da je francoščina zelo zakomplicirana in da te lahko oropajo.

Gaja, David, Alex, 8. razred: Ne uporabljajo črke »h«. Na ladji, na kateri je delala, je bilo 1700 potnikov. Njenemu direktorju so ukradli krokodilje čevlje. Zna pet jezikov. Bila je privatna maserka, osem let je delala na ladji in pet let je živela v Franciji. Bilo je tudi do – 53 stopinj, na začetku ni znala angleško. Francoščina je težek jezik. Bila je v skoraj vseh državah.

Julija in Jan, 9. razred: V francoščini pišejo «h« in ga ne izgovarjajo, imajo zelo zakomplicirane številke. Gospa Aleksandra je šla vsako leto za dva meseca domov. Govori pet jezikov, živela je na ladji in na jahti za bogato družino in zna dobro masirati.

Naslednje tri ure smo imeli različne delavnice po razredih. Učence sem povprašala o njih:

Taja, 6. razred: V računalniški učilnici smo raziskovali naše priimke in kateri poklici se skrivajo v njih. Pri angleščini smo imeli kviz, pri športni smo pa plesali.

Anja, 7. razred: Mi delamo plakate okoliških vasi v starinskem imenu, v obliko Slovenije vpisujemo glavna mesta po nemško, rišemo značilnosti naših krajev.

Izidor, 8. razred: Razdelili smo se v štiri skupine in imeli kviz v angleščini o drugih državah ter tujih jezikih.

Mateja, 9. razred: Razdeljeni smo bili v dve skupini, najprej je ena skupina pekla apple crumble, mi smo prevajali slovenske recepte v angleščino, nato pa smo naslednjo uro mi pekli saher pecivo in oni prevajali recepte.

 Ema Jesenko, 9. razred

»Največkrat sem do sedaj popravljal ure«

Bogdan Gračner je naš novi hišnik že pol leta. Z njim sva se pogovarjali o tem, kako se je navadil na novo službo in še marsičem.

Ali ste imeli, ko ste se zaposlili za hišnika, že kakšne izkušnje?

Ja. Delal sem v podjetju Tajfun kot vzdrževalec.

Kaj so prednosti in kaj slabosti tega poklica?

Prednosti so, da so učenci in učitelji prijetni. Slabosti ni.

Kako ste se počutili prvi dan dela?

Počutil sem se nelagodno, imel sem veliko tremo.

Ste se hitro spoprijateljili s sodelavci?

Ja, s sodelavci sem se zelo hitro spoprijateljil.

Imate veliko dela in kaj trenutno delate?

Trenutno kosim travo okoli šole.

Kaj je za vas težko in kaj lahko delo?

Težko je, če nimam kaj početi, lahko pa mi je  vse.

S čim je na šoli največ dela? Kaj največkrat popravljate?

Košnja trave, čiščenje in skrb za okolico. Največkrat pa sem do sedaj popravljal ure.

Kako se vam zdi to, da ste z ženo zaposlena na isti šoli?

Trenutno še lepo (se nasmeji).

Kakšni se vam zdimo učenci? Imamo dober odnos do stvari?

Učenci se mi zdite super. Vašega odnosa do stvari pa še ne morem oceniti, ker na šoli še nisem dovolj dolgo.

Gospod hišnik, želiva vam, da se na šoli dobro počutite še naprej.

Špela, Timea, 6. r.

»Še enkrat bi bil električar in hišnik«

Če na šoli ne bi imeli hišnika, bi velikokrat opazili, če ne bi bilo zakurjeno, trava ne bi bila pokošena, sneg ne bi bil očiščen … Kakšen je njegov delovni dan in še veliko drugega lahko preberete v tem intervjuju. 

Koliko let že delate v tej ustanovi?  

V šoli delam že 23 let.

Ali ste delali kje drugje, preden ste prišli v to ustanovo?  

Delal sem pri Elektro Celje, Tajfunu, Elektro signal in v Štorah.

Za kateri poklic ste se izobrazili?  

Najprej sem se izobrazil za električarja (poklicna šola), potem pa sem šel še na tehniško električarsko šolo.

Kaj bi bili po poklicu, če bi lahko izbirali še enkrat? Ali bi sploh izbrali kaj drugega?  

Še enkrat bi bil električar in hišnik.

Kako bi opisali svojdelovni dan?  

Zjutraj pridem v šolo, pogledam okolico šole, grem v kurilnico, v telovadnico in potem grem k ravnateljici, če ima še kakšno posebno delo zame, poleti pa tudi kosim okoli šole.

Ali vas ta služba veseli?  

Ja. Ta služba me zelo veseli predvsem zaradi tega, ker rad delam z ljudmi, in na naši šoli je tudi zelo dobro vzdušje.

Ali ste zadovoljni s tem, da vam učenci pomagajo?  

S tem sem zelo zadovoljen, saj če je kdaj sila, lahko nekomu rečem za pomoč.

Katero je bilo vaše najtežje delo, ki ste ga morali opraviti?  

Sodelovanje oz. kordinacija pri prenovitvi šole v letih 2011–2012.

Kako se počutite v pretežno ženskem kolektivu?  

Počutim se zelo dobro.

Ker vemo, da imate še nekaj mesecev do upokojitve, nam zaupajte. ali jo komaj čakate. 

Ja, prej pred enim letom še nisem razmišljal o tem, a zdaj že komaj čakam penzijo, da se posvetim še drugim stvarem v življenju.

Gospod Toni, želim vam, da bi še zadovoljni dočakali dni do pokoja in da bi v pokoju zelo uživali. 

Rok Kaisersberger, 8. r. 

Pozdravljene, najdaljše počitnice!

V šolski telovadnici smo se, razdeljeni na otočke, poslovili od šolskega leta in se poklonoli državnemu prazniku – dnevu državnosti. Vsi skupaj smo zapeli himno in se  ob državnih simbolih, fotografijah slovenskih biserov in pomembnih mejnikih slovenske zgodovine sprehodili po naši domovini Sloveniji. Učitelj športa Matej Berk  je pripravil tudi filmčke korona športnih utrinkov ter tudi razglasil tri naj športnike korona časa – to so Gaja Gračnar, Domen Mirko Kovač in Rok Kaisersberger. Zdaj pa – najdaljše počitnice, pozdravljene!

Še nekaj utrinkov pa najdete tudi v naši fotogaleriji

Dostopnost za prilagoditve