03 747 19 80 info@os-planina.si

PREŠEREN NA NAŠI ŠOLI

Danes smo se zbrali v jedilnici in obeležili Prešernov dan, ki bo jutri, 8. februarja. Pripravljen smo imeli kratek program, ki sta ga vodili osmošolki Anja Gračner in Julija Gračner Krajnc. Po odpeti himni je mladinski pevski zbor zapel podoknico Franceta Prešerna Pod oknom. Slišali smo tudi sedmo kitico Zdravljice v šestih jezikih (slovenščini, hrvaščini, italijanščini, nemščini, španščini in angleščini). Potem nas je s svojim prihodom počastil sam France Prešeren, ki ga je odlično igral Sany Berton, intervjuvala ga je naša učenka Neli Pančur. Na koncu intervjuja je učencem metal suhe fige. Ogledali smo si video, v katerem so bili intervjuvani učenci in tako pokazali znanje o Prešernu in njegovem življenju. Za zaključek je šolski band zaigral Rženovo Tinko, ki ga sicer izvaja ansambel Banovšek, in tako popestrili vzdušje z zabavno glasbo.

 

Zala, Ana, Alina in Julija iz 7. razreda

ter Anja in Julija iz 8. razreda

 

 

ROBIN HOOD IN SPREHOD PO CELJU

VTISI ŠESTOŠOLCEV

Med predstavo so igralci metali zlatnike in jaz sem bil tisti srečnež, ki ga je ulovil. Po predstavi smo si ogledali Mali oder. Tam smo poskusili brade in videli veliko različnih stvari. Ta dan mi je bil zelo všeč in zanimiv. Upam, da se bo tako lep dan še kdaj ponovil.

Žan

Imeli smo gledališko vzgojo, kjer nam je gospa pojasnila, kako poteka predstava in povedala je tudi, kakšni poklici so prisotni v gledališču. Razkazala nam je garderobo za igralce in lahko smo poskusili nekatere kostume. Ta dan mi je bil zelo všeč. Predstava je bila zelo smešna in tudi poučna. Če imate čas, si jo kdaj poglejte!

Doroteja

Predstava Robin Hood je bila lepa in včasih strašna. Priporočam jo tudi drugim.

Janja

Ključni del dneva je bila igra Robin Hood, saj smo zaradi nje šli v Celje. Razburljiva predstava je bila »epska« in tudi zapletov je bilo ogromno, a ji je manjkalo komedije, saj bi to gledalce zelo navdušilo. V obisku zaodrja so nam povedali veliko zanimivosti, na primer to, da je kri za gledališče samo iz sladkorja in barve ter da za lasulje uporabljajo lase Korejk, saj so njihovi lasje bolj čvrsti in prožnejši.

Nejc

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo lahko odšli sami po trgu.

Lukas

Gledali smo predstavo Robin Hood. Bila je zelo zanimiva, zabavna in smešna. Izvedeli smo, da imajo v gledališčih šepetalke, da igralcem frizure urejajo frizerke, kostume šivajo šivilje, da jedo pravo hrano. Igralci imajo vaje dvakrat dnevno.

Aleksej

Bilo je zabavno, najbolj, ko so igralci metali čokoladne kovance v publiko. Žan iz 6. razreda je ujel enega. Pokazali so nam tudi, kako delajo rane in lasulje. Lasulje so narejene iz korejskih las, ker so dobri za oblikovanje. Nato je par učencev poskusilo brade in brke, izgledali so smešno. Dan mi je bil zelo všeč in bi še ponovil.

Nik

Predstava mi je bila zelo všeč, bilo je dobro, ker smo bili v prvi vrsti na balkonu.

Luka

Na Malem odru so nam povedali, da se tam igrajo manjše predstave in da igrata le dva igralca. Lahko smo poskusili brade. Šli smo tudi po mestu Celje in videli igluje in snežake.

Tjaša

VTISI PETOŠOLCEV


Foto: SNG Celje

 

 

PRIJETNO DOPOLDNE V DRUŽBI TRUBARJA, DALMATINA, BOHORIČA IN IPAVCEV

V ponedeljek, 14. 11., smo se učenci 7., 8. in 9. razreda odpravili v Šentjur. Najprej smo si ogledali gledališko igro Reformatorji na odru, v kateri sta nastopila Nik Škrlec in Boštjan Gorenc – Pižama. Bila sta v vlogah Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča. Večji del predstave sta nastopala, bili so pa tudi video vložki. Na zabaven način sta predstavila začetke slovenske književnosti: prvo slovensko slovnico, kako smo prišli do prevoda Biblije in do prvih knjig Katekizma in Abecednika.

Predstavo sta zelo privlačno in zanimivo izvedla, saj sta vključevala tudi publiko. Spraševala sta nas po pomenu zelo starih besed iz 16. stoletja, pri čemer smo se res nasmejali. Skozi njuno igro smo spoznali kruta in stroga šolska pravila iz 16. stoletja, ki jih je spisal Primož Trubar. Med predstavo sta odigrala prizor, v katerem sta se glasno in vneto skregala. Bila sta tako prepričljiva, da smo skoraj verjeli, da bo Nik odkorakal iz dvorane. Med predstavo smo se pošteno nasmejali, saj so bili prizori nam mladim blizu. Ipavčev kulturni center smo zapustili dobre volje.

Nato smo se 8. in 9. razred odpravili v zgornji trg Šentjurja, sedmošolci pa v Splošno knjižnico Šentjur.

V zgornjem trgu smo si ogledali rojstno hišo najbolj znanih šentjurskih skladateljev – Ipavcev. Najprej V preddverju hiše smo imeli krajšo predstavitev, nato pa voden ogled ostalih prostorov. Žal zaradi izpada elektrike nismo mogli uporabljati multimedijskih vsebin.

Sedmošolci smo odšli v knjižnico Šentjur, kjer smo v okviru projekta Rastem s knjigo prejeli knjigo Reformatorji v stripu. Gospa knjižničarka  je razkazala knjižnico, nato pa pokazala še najstarejšo knjigo, ki jo imajo v šentjurski knjižnici. S to knjigo rokujejo v rokavicah.

Dan je bil odličen in domov smo odšli z dobrimi vtisi.

 

Anja Gračner in Julija Krajnc Gračner, 8.r.

Foto: Darja Štravs Tisu


TEHNIŠKI DAN – VEČ KOT 160 METROV POD ZEMLJO

V sredo, 19. oktobra, smo se odpravili v Velenje. Po enoinpolurni vožnji smo najprej zagledali velike dimnike. Iz njih se je kadil bel dim. To je bila Termoelektrarna Šoštanj. Tam smo imeli predavanje o zgodovini, delovanju in onesnaževanju elektrarne. Izvedeli smo, da s hladilnimi dimniki preprečijo izpust do 99 % škodljivih snovi v zrak. Po predavanju smo si pogledali blok 6. To je najnovejši dimnik v elektrarni. Kot zanimivost so nam povedali, da bi, če bi razvili cevi, ki so v dimniku, prišli do Barcelone.

Po ogledu elektrarne smo se odpravili v Muzej premogovništva Slovenije v Velenju. Ta muzej ni kar nek dolgočasen in običajen muzej. V tem muzeju se z dvigalom, ki obratuje že od leta 1880, odpelješ več kot 155 metrov pod zemljo. Pred vstopom v muzej smo se opremili z rudarsko čelado in haljo. Pred vstopom v rudnik so nam povedali, da so obleke označene s čipi, da lahko vedo, koliko rudarjev je vstopilo v rudnik. V dvigalu je bilo malo strašno, saj je bilo zelo temno in ni bil kot zdajšnja moderna dvigala. Ampak so nam zagotovili, da je zelo varno. Ko smo prišli v rudnik, smo si najprej ogledali posnetek, ob katerem je pripovedoval slovenski pesnik Anton Aškrec. Pripovedoval je tudi o celotni poti po rudniku: kako je on preživljal delo v rudniku. Po končanem ogledu smo se odpravili na pot po rudniku. Na začetku nam je vodič povedal zgodbo o Sv. Barbari, ki je zavetnica rudarjev. Ogledali smo si več postaj, pri katerih je bilo na zanimiv in realističen način prikazano rudarstvo nekoč. Razložili so nam tudi, kako so nekoč reševali v primeru nesreče. Najbolj zanimiva postaja se mi je zdela tista, pri kateri so demonstrirali nesrečo. Na tej postaji so se tla začela tresti in občutek je bil res realističen. Povedali so tudi, koliko ponesrečencev je umrlo v enem letu v dveh nesrečah (31). Predstavili so nam več poklicev v rudniku in povedali, da so celo otroci delali tam. Sicer delo ni bilo tako težko, saj so morali gnati konje. Ja, tudi rudarske konje so imeli, ampak ti konji nikoli več niso videli dnevne svetlobe. Ves čas so le vlekli tovor. Na polovici ogleda smo imeli malico, kranjsko klobaso in žemljico, nato smo se odpravili v novejši del rudnika. Tam so nam predstavili prve stroje, ki so jih uporabljali, pa tudi kako drugačen je bil sistem podpiranja sten. Opazili smo lahko, kako je rudarstvo napredovalo skozi leta in kako je sedaj veliko bolj varno kot je bilo nekoč. Na koncu ogleda smo se peljali z vlakom. Po vožnji smo si ogledali najnovejši del rudnika, v katerem delajo sedaj. Po končanem ogledu smo z dvigalom odšli nazaj na površje. Tam smo se poslovili in odšli domov.

Ana Rajh in Zala Selič, 7. razred

 

 

KO V UČILNICI TEHNIKE ZAGORI

V petek, 28. 10., se je v učilnici tehnike vnel ogenj. Bila je druga šolska ura, ko nam je ravnateljica po zvočniku povedala, da je prišlo do požara in da naj čim hitreje zapustimo šolo. Prihiteli so gasilci PGD Planina pri Sevnici in požar pogasili, mi pa smo se zbrali na igrišču in se prešteli. Na srečo v šoli ni ostala nobena oseba. Ravnateljica nam je povedala, da je šlo samo za požarno vajo, saj je mesec oktober mesec požarne varnosti. Gasilci so nas pohvalili in rekli, da smo uspešno opravili evakuacijo. Pokazali so nam tudi gašenje z vodo in s prahom. Vsi smo se lahko odpravili nazaj v razrede in nadaljevali s poukom.

Zala Selič, 7. razred

 

 

TEDEN OTROKA

Kako so se imeli v Tednu otroka naši učenci?

Vsako leto prvi teden v oktobru poteka Teden otroka. Učenci naše šole so si letošnji teden otroka zapomnili predvsem po … Preverimo, kaj so povedali o preteklem tednu in kaj so predlagali za vnaprej.

Zala, Zoja, Luka, Alina in Sofija iz 1. razreda: Šli smo v gozd in dobili medalje, ker smo tekli kros. Veliko smo plesali in pekli kostanj. Hišnik ga je veliko spekel. K nam so prišli učenci šolske skupnosti in igrali smo se s čarobnim obročem in peli ob kitari. Najboljše je bilo, ko pridejo starejši učenci k nam. Želimo, da pridejo še večkrat. Z njimi je fajn.

Filip, Žan in Jakob, 3. r.: Prejšnji teden je bil Teden otroka. Super je bilo, ker smo se lahko vsak dan prvo šolsko uro na začetku 15 minut igrali. Hodili smo ven, šli smo v gozd. Iz vej in listja smo izdelali napis »SKUP SE MAMO FAJN«. Ni bilo domačih nalog in gledali smo film. Pekli smo kostanj, enkrat smo pekli tudi »šmorn« in palačinke. Za naslednje leto predlagamo, da bi si spet ogledali kakšen film, da bi bili veliko zunaj – da bi vsak dan imeli na urniku dve uri športa.

Jaka, 5. r.: Prejšnji teden mi je bilo všeč, ker smo imeli manj pouka in bolj zabavno učenje. Veliko smo bili zunaj, najboljše pa je bilo, da cel teden ni bilo domačih nalog.

Val, 5. r.: Pri pouku smo se lahko igrali. Jedli smo kostanj.

Nik, 5. r.: Naslednje leto bi imel v Tednu otroka lokostrelstvo.

Kaja in Neja, 5. r.: Pouk je bil bolj sproščen, nismo imeli veliko nalog, večkrat smo gledali kakšne posnetke. Tudi kuhali smo in veliko smo bili zunaj. V času glavnega odmora smo vsak dan zunaj ob glasbi plesali. Za naslednje leto si želimo, da bi še večkrat šli ven v naravo ali pa na izlet v kakšno mesto.

Ana Rajh, 7. r.

Dostopnost za prilagoditve